Terezijo Košak je očaral Lončarjev Jože, ki je bil velik šaljivec, priljubljen pri vsaki druščini, ker je znal umetelno pripovedovati najrazličnejše štorije. Ni bil sicer visoke postave, zato pa bolj zalega, zagorelega obraza. Rojščekova Reza je rekla: "Če ne bom Lončarja dobila, bom pa v vodo skočila!" Lončarja je dobila, štirideset let pa ni dočakala.
Imela je rano na želodcu in je bila večkrat operirana, tako da je imela po trebuhu eno samo rano. Njena hči Rezka je videla svojo ubogo mater, ko se je umivala. Naposled je zbolela za meningitisom, zato so jo odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Tam je naročila Binkovi Mini, ki je bila branjevka, da pridejo k njej na obisk Reza, Gustl in Mari. Teta Nana iz Pristavlje vasi, pri kateri je živela Marica, je bila velik "sparmacher", vendar je uvidela, da je nečakinja svoje otroke "naročila", zato so vsi skupaj odšli z vlakom v Ljubljano.
Na obisk so prišli okoli dveh popoldne. Otroci so mater našli spečo. Še druga bolnica v sobi jim je povedala, da sta se še pred kratkim pogovarjali. Teta Nana je začela klicati hčer svoje sestre Reze: "Reza! Reza!" Rojščekova Rezka se ni prebudila. Nato so jo začeli klicati otroci: "Mama! Mama!" Te je Reza slišala. Obrnila se je proti njim, jih pogledala, na čelu se ji je utrnila modra črta in Rezka je umrla. Bil je 20. oktober 1940.
Za pogreb je poskrbel bratranec pokojne, Vid Mandelj, čigar mama je umrla konec maja istega leta na Felič vrhu.
Terezija Sadar (1901-1940) počiva na starih Žalah blizu grobov talcev, partizanskega duhovnika Lampreta in folklorista Marolta. V istem grobu počiva tudi njena teta Ana Kokelj, ki je bila priča njene smrti, njena hči Rezka ter njen mož Janez Dolenc, doma z Lovrenca na Dravskem polju, kar je v štajerski deželi pod Ptujsko goro.
No comments:
Post a Comment